Koga – od ljubov
vo bezdna planina isturam
i – od ljubov
niz vetrot biseri rasejuvam,
veliš – Zaludno e!
Koga – od ljubov
kon prazninata pružam race
i – od ljubov
cveќe nasaduvam vo pustina,
veliš – Zaludno e!
Koga – od ljubov
ognot so ogan go gasnam
i mrazot so mraz
go rastopuvam,
koga – od ljubov,
viulucite so buri gi smiruvam
i sonceto – od ljubov,
so ѕvezdi go zatemnuvam,
veliš – Zaludno e!
I koga – od ljubov
sonuvam noti vo boi
i sliki slikam
so bukvi,
koga – od ljubov
mostovi podigam
vrz ramnina
a na svioci prava
veliš – Zaludno e!
Koga – od ljubov,
niz trnje – bosa odam,
a so čevli – trčam niz treva,
veliš – Zaludno e!
Zaludno li e i
koga e od ljubov?
Veliš – Zaludno e…
Ako.
Jas ljubam i za tebe.
Autorka: Elizabeta Dončevska Lušin
Foto: Pinterest (Rene Magrit „Ljubavnici“)